torek, 22. december 2009

10 razlogov, zakaj je ALE boljši od LAGER piva


Tale članek sem povzel s spleta, prevedel in malo skrajšal. Gre za primerjavo pravega cask ale piva v primerjavi z lager pivi. Primerjava je predvsem aktualna, če ste ali boste v bližnji prihodnosti uživali v "vast variety of beers" v kakem pubu na Otoku. Zato, ker je izven Velike Britanje težko dobiti pravo cask ale točeno pivo. Ale piva v steklenicah so (razen "bottle conditioned"-v steklenici še fermentirajočih piv)  pač polnjena s plinom in izgubijo nekaj okusa in videza v primerjavi s točenim cask ("not keg!") ale pivom.
  1. Ker ima pravi ale okus. Ste se kdaj vprašali, zakaj globalne lager korporacije svoja piva oglašujejo ledeno mrzla? Ker led deluje kot anestetik, ki onemogoča brbončicam njihovo delo-okušanje! Naredite preprost okus-spijte toplo ali vsaj neohlajeno lager pivo. Pri ale-u je pač drugače. Pri normalni temperaturi boste doživeli eksplozijo okusa! (Če za razliko od hrane in druge pijače pri pivu ne marate okusa, ampak le alkohol, ki prodira v mozeg-ne berite tega članka. Nima smisla.)
  2. Ker ima pravi ale dober okus. Cask ale je živo pivo. Če boste nanj naleteli v pubu, kjer zanj ne znajo skrbeti in ga premetavajo kot ostala piva v sodih, boste razočarani. A ne obupajte. Pojdite v dober pub, najbolje v pub, ki je v lasti pivovarne, katere piva dominirajo v njem. (V Londonu priporočam vsak pub z velikim napisom Fuller's ali Young's. Tam imate zelo malo možnosti, da vas ne bi osupnilo sveže ale pivo.) Na to pivo vam bo ostal spomin še dolgo po prihodu v podalpsko deželo. Kjer rabiš 10 krigel, da ti ostane pivo prejšnjega večera v spominu. Kot spodoben maček, namreč.
  3. Ker je pravi ale dober zate ("good for you"). Ale je živo pivo, v katerem vrvi koristnih mikroorganizmov. Poln vitamina B, železa in antioksidantov. Večina industrijskih lagerjev je polna biokemičnih substanc, ki jim omogoča nekakšno podobnost s pravim, obrtniško narejenim lager pivom. Od tod glavoboli in agresivnost.
  4. Ker piješ pravi ale na dobrih placih. Razlog za to je v dejstvu, da je treba za popoln užitek v vsakem požirku skrbeti. Gostilničar mora iti skozi vrsto postopkov, da pivo ohrani svojo svežino in aromo. To naredi, ker je ponosen na svoj cask ale in ker želi, da gost začuti ta ponos. Zato je večja možnost, da bo za gosta dobro poskrbel tudi pri ostali ponudbi. (Pri nas je to malo težje. Veliko gostincev ravna s pivom tako kot z vodo. Natakarji pa niso nič boljši, saj o pivu vejo bore malo ali nič. Razen redkih izjem.)
  5. Ker pravi ale ne piješ na slabih placih. Pravo ale pivo se ne bo znašlo v plastičnih lokalih, kjer mularija tolče slammerje in se poliva s pivom ali pa petične gospodične pijejo svojo kavo in deci vode. Iskanje pravega ale piva te bo privleklo v lokal, kjer bo vse v redu, vse skladno in vse avtentično. Boljšega okolja za uživanje dobrega piva ne boš našel.
  6. Ker je vsak pint praveg ale-a udarec multinacionalkam. Te prevzemajo male pivovarne, ukinijo njihove tradicionalne znamke in jih usmerijo v varjenje raznih hajnikenov, karlsbergov itd. Prav tako kupijo pub, ukinijo cask ale (ker rabiš posebnega človeka, da zanj skrbi), sklatijo stroške na ničlo in skozi pipe začnejo točit svoje globalne znamke. Torej vsak pint pravega ale-a zaboli globaliste, saj jim odreče profit njegove znamke. In ta je po pravilu večji kot pri cask ale-u, saj pivo dejansko poizvajajo velike kemične tovarne.
  7. Ker pravi ale pijejo prijazni ljudje. Ta točka je seštevek oz. povzetek zgornjih šestih točk. In ko enkrat začneš piti ale, ne greš več nazaj na lager.
  8. Ker pravega ale piva ne pijejo idioti. Če je pivo za človeka sredstvo za omamljanje, pomočnik pri dretju na fuzbalskih štadionih in pred TV-jem, pomagač pri sproščanju na koncertih ali v glasnih lokalih, potem si pač ovca, ki sledi čredi. Malo ljudi je, ki so pili (različna in raznolika) lager piva, se pustilo posvetiti okusu in užitku pravega ale-a-in šli nazaj na lager in nazaj v množico, opisano v prejšnjem stavku.
  9. Ker pitje pravega ale-a pove, da si individualist. Milijoni, vrženi v oglaševanje globalnih pivskih znamk, so porabljeni z enim samim namenom: da te omrežijo v eno veliko čredo (žal spet-ovc). Kjer vsi počnejo isto, se obnašajo isto, mislijo isto, so lažje vodljivi, del statistične množice itd. Individualist reče NE: sam bom izbiral. (Vsaka podobnost z vsakokratnim slovenskim političnim podijem je seveda naključna.)
  10. Ker je to pravi ale. Ime pove vse. Pravo pivo za prave ljudi na pravih placih iz pravih razlogov.

petek, 6. november 2009

Kako servirati ale pivo?

Za božjo voljo, ne mrzlega!

Bi rdeče vino (poceni ali drago, ni pomembno) postregli pri hladilnikovih 4 stopinjah? Se pica prodaja mrzla? Želite popolnoma uničiti okus in vam je pomemben le stopnja alkohola v pivu?

Mislim, da ne. Drugi korak pri kulturi in užitku pri pitju ale piva je, da ga pravilno serviramo (prvi je, da sploh zmoremo-upamo izbrati malo drugačno pivo).

Kaj je pomembno pri serviranju ale piva?

1. Temperatura piva.
12-15 stopinj. Ja, 12-15 stopinj. Ne pa iz hladilnika pa 4 stopinje! Razen če je komu do tega, da ga trga po zobeh in sploh ne čuti okusa piva. Saj za to pa gre, kajne? Pivo tako vino ali hrano okušamo.

Malo za splošno vedenje iz Wikipedie:
Temperatura, pri kateri se posamezno pivo servira, je prav tako odvisna od kulture, vrste piva in zahteve pivca. Bolj hladna piva so bolj osvežilna, toplejša pa razkrivajo več okusa. Načeloma se najbolj hladna strežejo svetla piva tipa lager, nekoliko manj ohlajena piva tipa svetli ale, stouti pa naj bi se stregli na sobni temperaturi.

Poznavalec piva in pisatelj Michael Jackson je predlagal petstopenjsko temperaturno lestvico za serviranje različnih vrst piva: močno ohlajeno (7 °C) za svetla piva (svetli lager); ohlajeno (8 °C) za Berliner Weisse in ostala pšenična piva; manj ohlajeno (9 °C) za temna lager piva, altbier in nemška pšenična piva; kletna temperatura (13 °C) za britanska piva tipa ale, stout in večino belgijskih vrst; sobna temperatura (15,5 °C) za močna temna piva tipa ale (še posebej za trapistovsko pivo) in ječmenovo vino.


Pitje močno ohlajenega piva se je razširilo šele s pojavom umetnega ohlajevanja piva v sedemdesetih letih 19. stoletja, predvsem v deželah, kjer so proizvajali svetle lagerje. Ohlajevanje piva pod 15,5 °C začne povzročati izgubljanje občutka za okus, ki se drastično zmanjša pod 10 °C. To je sprejemljivo za piva brez izrazite arome, ni pa sprejemljivo za piva z močno cvetico in kompleksnim okusom. Cask Marque, neprofitna organizacija ljubiteljev piva iz Velike Britanije, je standarde za serviranje piva postavila na temperature med 12 in 14 °C za točena piva tipa ale.

2. Kozarec.

Čaša za Fuller'sov ESB (Extra Special Bitter - 5,9% alkohola).

London Pride zvonasti kozarec. Nikoli v kriglo!

3. Točenje v kozarec.
Pri ale pivih ne bo neke bujne pene. Angleži natočijo ga v kozarec tako, da ostane na vrhu za 5% (največ prst) pene. Pena ob pitju ne izgine, ampak se počasi (ali hitro, odvisno kako hitro pijemo) potaplja proti dnu kozarca.

nedelja, 13. september 2009

Beeradvocate.com in piva na slovenskem trgu

Podobno kot ratebeer.com tudi http://www.beeradvocate.com/ omogoča ocenjevanje piv. Zaradi skoraj milijona ocen za skoraj 50.000 piv lahko rečem, da se da tudi na tem mestu najti dober pokazatelj kakovosti vašega sedanjega ali bodočega najljubšega napitka. Tudi tu se ocenjuje od 1 do 5 oziroma od F do A (A=world class, C=worth a try, D=not recommended, F=brozga). Spet sem objavil le tista piva, ki imajo vsaj 50 ocen. Beeradvocate je v primerjavi z Ratebeer slabši v tem, da ne ločuje ocen glede na embalažo. Tako se povprečna ocena izračuna ne glede na to, ali je bilo pivo embalirano v steklenici, pločevinki ali sodu.



Ocene stekleničenih piv, ki so na voljo v slovenskih lokalih, po Beeradvocatu:





  • Bavaria (komentarjev: 125 / ocena: 3.11)
  • Budvar (583 / 3.68)
  • Carlsberg (338 / 3.01)
  • Corona (794 / 2.22)
  • Delirium Nocturnum (970 / 4.05)
  • Delirium Tremens (550 / 3.94)
  • Duvel (1667 / 4.31)
  • Erdinger Weissbier Dunkel (401 / 3.71)
  • Erdinger Weissbier Hefe-Weizen (511 / 3.44)
  • ESB (886 / 4.06)
  • Fuller's 1845 (483 / 4.14)
  • Gosser (51 / 3.08)
  • Guinness Extra Stout (1693 / 3.58)
  • Heineken (929 / 2.77)
  • Hoegaarden (1223 / 3.91)
  • Karlovačko (127 / 3.08)
  • Kilkenny (152 / 3.54)
  • Laško Club (16 / 2.83)-ker gre za domače pivo, objavljam oceno kljub premajhnemu številu komentarjev.
  • Leffe Blonde (760 / 3.64)
  • Leffe Brune (241 / 3.86)
  • London Pride (679 / 3.95)
  • London Porter (754 / 4.22)
  • Paulaner HefeWeissbier (941 / 4.08)
  • Staropramen Premium Lager (187 / 3.41)
  • Stella Artois (902 / 3.11)
  • Tuborg Green (59 / 2.71)
  • Union svetlo (7 / 2.49)-isto kot pri Laškem.
  • Veltins (96 / 3.45)
Malo povzetka:
1. Podobno kot pri ocenah z http://www.ratebeer.com/ je jasno, da dominirajo angleška in belgijska ale piva ter nemška pšenična piva.
2. Najbolj prodajana piva v slovenskem in svetovnem okvirju imajo najslabše ocene-kar pomeni, da pivec množičnih piv višje vrednoti znamko (beri: marketinški proračun) kot samo kakovost piva.
3. Lager piva z redkimi izjemami težko zlezejo čez oceno 3 (C+ =decent).


Če sem katerega pozabil, sporočite. Predvsem pa: če imate radi pivo, jih preizkusite čim več in ocenjujte tudi aromo, barvo, okus in pookus. Če poizkusiš najboljša piva iz tega seznama in se nato vrneš k "svojemu dragemu", lahko mirne vesti rečeš: "Laško je zakon."

torek, 11. avgust 2009

RateBeer.com in piva na slovenskem trgu

RateBeer.com je priznana internetna stran, kjer ljubiteljski poznavalci iz vsega sveta ocenjujejo piva. Navedel bom stekleničena piva, ki so na voljo v slovenskih lokalih in obenem tudi oceno iz RateBeer.com (1=najslabše, 5=najboljše). Upošteval sem le piva, ki imajo vsaj 50 komentarjev. (Razvrščena bodo po abecedi, da ne bo "navijaštva"). Definitivno sem katerega pozabil-sporočite.
  • Bavaria (komentarjev: 479 / ocena: 2.19)
  • Bavaria Red (94 / 2.34)
  • Bernard Cerne Pivo (153 / 3.40)
  • Bernard Svatecni Ležak (94 / 3.05)
  • Budvar (1221 / 3.23)
  • Carlsberg (874 / 2.26)
  • Corona (2237 / 1.68)
  • Delirium Nocturnum (915 / 3.51)
  • Delirium Tremens (1554 / 3.57)
  • Desperados (237 / 1.48)
  • Duvel (2242 / 3.81)
  • Erdinger Champ (170 / 2.38)
  • Erdinger Weissbier Dunkel (796 / 3.21)
  • Erdinger Weissbier Hefe-Weizen)(1090 / 3.13)
  • ESB (1472 / 3.63)
  • Fosters Lager (1316 / 2.04)
  • Fuller's 1845 (1005 / 3.81)
  • Golden Pride (210 / 3.51)
  • Gosser (319 / 2.42)
  • Guinness Extra Stout (145 / 3.21)
  • Heineken (2211 / 2.12)
  • Hoegaarden (2246 / 3.55)
  • Karlovačko (376 / 2.29)
  • Kilkenny (586 / 2.99)
  • Kriek (480 / 3.03)
  • Laško Club (142 / 2.16)
  • Laško Zlatorog (159 / 2.36)
  • Leffe Blonde (1440 / 3.35)
  • Leffe Brune (781 / 3.46)
  • London Pride (1115 / 3.41)
  • London Porter (1575 / 3.99)
  • Mongozo Coconut (60 / 1.85)
  • Negro Modela (1286 / 2.73)
  • Paulaner HefeWeissbier (1489 / 3.60)
  • Sarajevsko pivo (95 / 1.98)
  • Staropramen Černy (195 / 3.15)
  • Staropramen Ležak Premium Lager (658 / 2.91)
  • Stella Artois (1875 / 2.53)
  • Tuborg Green (395 / 2.08)
  • Union svetlo (76 / 2.30)
  • Union temno (53 / 2.89)
  • Veltins (321 / 2.81)
  • Zubr Premium (109 / 2.71)
Nekaj opazk iz zgornjih rezultatov:
  • Heineken ("fuzbal pivo") ima slabšo oceno kot naša domača piva.
  • Ležaki ("lagerji") z izjemo čeških piv ne dosegajo niti srednje kakovosti (3).
  • Piva višje kakovosti z oceno nad 3 so angleška in belgijska ale piva ter nemška pšenična piva.

torek, 7. julij 2009

Prvi članek

Kot se za prvo objavo (in moj prvi blog) spodobi, bom napisal, zakaj sem se tega sploh lotil. Že kakih 15 let se ukvarjam s softverom, po nekaj obiskih Londona pa so me prepričali. Pubi in cask ale piva namreč. Vsi, ki ste že bili na Otoku, ste takoj uvideli globoko vrzel med tamkajšnjim in tukajšnjim pubom. Tu ne bi odpiral teme o razlikah v odprtosti, obnašanju in življenjskih navadah, pač pa se bom posvetil le enemu: pivu. Angleškemu pivu.

To pomeni: ale na nekaj načinov, porter, tudi nekaj english stouta. Vsaj 6, pogosto pa tudi 10 različnih točenih piv prepriča vsakega pivopivca, da počasi preizkusi vse, kar ponujajo. Enkratna zmes prave metropolitanske atmosfere, avtentičnega okolja, odličnega piva (in podpovprečne hrane).

Torej: zato sem se odločil, da bom na tem mestu pisal malo o angleških pivih. Če se kdo kaj (ne) strinja, ga z veseljem spodbujam h kakem komentarju.